top of page

Zlati sponzorji

MMA (Mixed Martial Arts) in Rokoborba

MMA je kratica za Mixed Martial Arts in se večinoma uporablja za različna tekmovanja, oz. načina borbe, kjer se kombinira borilne tehnike tako 'strikerske' (udarjaške) kot tudi 'grablerske' (grabilne) narave. Če poenostavimo – tolčejo se z rokami, nogami, se mečejo in valjajo po tleh). Če pogledamo zgodovino, to v bistvu ni nič novega, taka tekmovanja so imeli že stari Grki. Ampak kljub temu je bila javnost večinoma navajena borilnih tekmovanj, ki so bile omejene ali na udarjanje in brcanje (boks, karate, kickboks ...) ali pa na metanje, valjanje po tleh, davljenje (različne vrste rokoborbe, judo). Logično je, da so vse kulture razvijale svoje načine golorokega bojevanja. Nekatere veščine so dosegle visoko stopnjo sistematizacije, druge so se spet pozabile iz nekaterih pa so se razvile športne aktivnosti. Tako so stari Grki na antičnih olimpijskih igrah najprej tekmovali tudi v boksu in rokoborbi, kasneje pa tudi v disciplini, ki se ji je reklo pankration. Pri pankrationu je dejansko res veljalo, no skoraj vse – niso se smeli gristi in niso si smeli iztikati oči. Približno 2500 let po zadnjih antičnih olimpijskih igrah je od pankrationa ostala le še legenda, borilni sistemi pa so se različno razvijali prilagajali, mešali, izginjali. Moderna MMA tekmovanja so se razvijala predvsem iz dveh smeri in sicer iz Japonske, ter Brazilije. Sicer ne popolnoma ločeno, ampak dovolj samostojno, da se zdi pošteno opisati obe razvojni žarišči, katerih rezultat sta bili dve seriji dogodkov, ki se nekako najbolj povezujeta s pojmom MMA.
 
Razvoj japonskih MMA tekmovanj je bil precej neposredno povezan z japonskim 'wrestlingom' oz. puroreso, kot ga imenujejo (podobne so bile 'borilne predstave v ZDA, kjer so nastopali Hulk Hogan, Ultimate Warrior, Mr. Perfect ter drugi junaki naše mladosti). Nekako je bil glavni krivec za to nemški 'wrestler' Karl Gotch, ki je svoj čas dosegel veliko uspehov tudi v pravi (amaterski) rokoborbi. Na japonskem je poučeval številne japonske wrestlerje, ter jih navdušil za bolj realen stil wrestlinga.Eden izmed Gotchevih učencev, Antonio Inoki, je tako začel organizirati srečanja s številnimi znanimi tujimi borci. Med njimi tudi z boksarsko legendo Muhamedom Alijem. Ti boji naj ne bi bili dogovorjeni (na youtube se najde posnetek srečanja z Muhamedom Alijem, iz tega lahko vsak presodi sam).Vedno več wrestlerjev se je navduševalo nad t.i. shoot fightingom ('shoot' v njihovem žargonu pomeni pravi boj, medtem, ko je 'worked' boj dogovorjen), in 1985 se je pojavila tudi prva organizacija SHOOTO, kmalu za tem, pa še PANCRASE.
 
V Braziliji so se reči razvijale drugače, sicer spet ne toliko drugače. Spet je imel vpliv tujec (Mitsuyo Mayeda), ki se je že na začetku 20. stoletja iz Japonske preselil v Brazilijo, ter družino Gracie spoznal z borilno veščino, ki jo je imenoval Ju Jitsu. Brata Carlos in Helio sta že leta 1925 odprla prvo akademijo za poučevanje, v nadaljnih desetletjih se je ta borilna zvrst še dodatno razvila in dobila novo ime – Brazilski Jiu Jitsu (BJJ). Helio je slovel po veliko zmagah nad različnimi mojstri borilnih veščin iz celega sveta (od boksarjev, rokoborcev, judoistov), oba pa sta imela veliko otrok (Carlos 21, Helio 5), od katerih se jih je velika večina tudi sama zelo aktivno ukvarjala z BJJ. Značilnost tega borilnega šport je bilo že od samega začetka to, da je bilo pri njem izjemno veliko poudarka na parterni borbi, ki ni sestavljena zgolj iz različnih zvinov in vzvodov, ampak tudi iz udarjanja. Izkazala se je za precej uporabno v borbah iz enega na enega, saj je bilo mogoče z aplikacijo različnih tehnik izničiti prednosti, ki jih je imel večji in močnejši nasprotnik. Uporabnost je celotna družina (vsak posamezno) s pridoma dokazovala tudi na različnih tekmovanjih tako v BJJ, na t.i. vale tudo (vse velja) tekmovanjih, kjer so se lahko pomerili z borci veščih različnih veščin, od različnih vrst boksa in kickboksa, različnih vrst rokoborbe, karateja, ter še mnogo drugih. Tekmovanja so bila krvava, ampak zelo priljubljena. Družina Gracie pa je pridno delala na promociji tudi na druge načine.  
 
BZS.jpg

Rokoborba - Grško rimski slog

Rokoborba - Prosti slog

Državno prvenstvo, Poljčane, Ivan Šribar

Grapling - demonstracija MMA;

Rogla, Barada kamp - Zelg Galešić

Tako je preko spleta okoliščin Heliov najstarejši sin Rorion dobil priliko, da izpelje svojo domislico – organizacijo Vale tudo lige v ZDA. Leta 1993 se je zgodil prvi iz serije dogodkov imenovanih Ultimate Fighting Championship oz. UFC. Zaradi krutosti, ki se je izvajala v osemkotnem kletkastem ringu, so prireditve čez noč postale hit, vendar bile skoraj tudi ukinjene. Do petnajste so borci začeli nastopati v kategorijah po teži, morali so začeti nositi rokavice, istočasno pa so se tudi precej zaostrila pravila. Dogodki so tako do leta 2001 izgubili precej ostrine, in od UFC-ja je ostal zgolj še boj, brez mesarskega klanja. Istočasno se je na japonskem oblikovala še ena organizacija tekmovanj in sicer PRIDE Fighting Championship (PFC). Vse skupaj naj bi se sicer začelo samo kot dogodek ob gostovanju Ricksona Graciea in njegovega dvoboja z japonskim wrestlerjem in MMA-jevcem Nobihukom Takado, vendar je uspeh tega dogodka omogočil, da so se PFC-ji začeli dogajati v rednih intervalih.
 
Uspeh UFC in PFC je spodbudil k nastanku še druge zveze oz. organizatorje MMA dogodkov, nekatere bolj, druge spet manj uspešne. Vedno več, pa se pojavlja tudi poskusov popularizacije bolj amaterskih (čeprav je meja med amaterskim in profesionalnim športnim udejstvovanjem danes precej zabrisana) MMA variant, kot npr. tekmovanja v combat sambu, novem pankrationu (ni isto, kot prej omenjena tekmovanja pankrace) in ne nazadnje tudi v klasičnem (skratka ne brazilskem) jujitsu. Prav tako je tudi zanimivo, kako se počasi spreminja sama tehnika borenja. Vedno bolj se kaže, da je pri borcih zelo pomembno, da se znajo boriti v vseh fazah boja – tako stoje, kot tudi v klinču in na tleh. Če je bilo za 'udarjaške' borce v začetnih dneh precej velik šok, če jih je borec Gracie tipa zvlekel na tla in začel vozlati ter raztegovati pod bolečimi koti, so za nekatere 'grablerske' borce sedaj kar precej velik šok npr. močne Alistarove noge, ko ti kar naenkrat priletijo v glavo, ko jih najmanj pričakuješ....
 
 
bottom of page